Vojna v Iranu sproža cenovni cunami. Kako ga bomo čutili pri nas
Močne podražitve naftnih derivatov in zemeljskega plina bodo v Sloveniji prizadele predvsem kemično, papirno in prehrambno industrijo ter metalurgijo, pravi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GSZ) Bojan Ivanc.
Vojna v Iranu in z njo povezano uničevanje naftne infrastrukture v Zalivskih državah je na mednarodnem trgu povečalo bojazen glede dobavljivosti naftnih derivatov in zemeljskega plina, čemur je sledil strm dvig cen. V Sloveniji bo ta vplival na več panog, je po pisanju STA dejal glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GSZ) Bojan Ivanc.
V Sloveniji imajo gospodinjstva po njegovih besedah srečo, da vlada regulira cene in da bo s torkom velik del prirasta zamejila. A cene goriv ne morejo bistveno odstopati od sosednjih držav. “Če bi cene goriv še močno naraščale, so tudi na ravni EU določene minimalne trošarine pri dizelskem gorivu, kar vladi onemogoča, da bi šla pod neko določeno ceno,” je v današnji izjavi za javnost v Ljubljani dejal glavni ekonomist GZS.
Na mizi sprostitev strateških rezerv
Ker so ponoči cene nafte brent začasno poskočile prek 120 dolarjev za 159-litrski sod, se v okviru Mednarodne agencije za energijo (IEA) danes sestajajo ministri 32 držav te organizacije, ki razpravljajo o izrednem znižanju strateških rezerv. “To bi moralo praviloma pomiriti trge,” je povedal in spomnil, da je IEA nazadnje podobno akcijo izpeljala leta 2022 ob začetku ruske invazije v Ukrajini.
Te države imajo v strateških rezervah za približno dve milijardi sodov, Kitajska, ki ni članica te organizacije, pa po ocenah 1,1 do 1,4 milijarde sodov nafte. Če bi jih Kitajska, ki je glavni porabnik in uvoznik naftnih derivatov na svetu, sprostila, bi lahko vplivala na omejitev dviga cen. V trenutnih razmerah so po njegovem ogrožene tudi ostale velike porabnice nafte, kot so tudi Indija, Japonska in Južna Koreja, v Evropi predvsem Nemčija in Italija, piše STA.
Ivanc je vzporednice z letom 2022 potegnil tudi pri cenah zemeljskega plina, ki so se podvojile na 60 evrov na megavatno uro za dobave v naslednjih mesecih. To bo imelo po njegovem vpliv na kratek rok na določena industrijska podjetja, ki del svoje porabe kupujejo tudi na podlagi mesečnih pogodb. “Za Slovenijo bi izpostavil kemično, papirno in prehrambno industrijo ter metalurgijo,” je naštel.
Transport stroške prenese po verigi
Višje cene vplivajo na panogo transporta. “A ta višje stroške prenese po verigi, do proizvodnje in trgovine oziroma do vseh, ki potrebujejo prevoz blaga,” je navedel. Zaradi dviga cen zemeljskega plina so se umetna gnojila že močno podražila, kar bo vplivalo na cene poljščin in hrane, je dejal.
Zvišale so se tudi cene premoga. “Ko se cene zemeljskega plina močno povečajo, energetika zmanjša proizvodnjo v plinskih termoelektrarnah in povečuje proizvodnjo v premogovnih termoelektrarnah,” je pojasnil.
Cene lahko dodatno dvignejo veliki igralci
Zaskrbljenost voditeljev držav po svetu bo po njegovem prispevala k neke vrste koordinirani akciji. Ivanc pričakuje pritisk na ameriškega predsednika Donalda Truma tudi doma. “V večini držav z liberaliziranimi cenami goriv, tudi v ZDA, so se v enem tednu maloprodajne cene povišale za 15 odstotkov,” je povedal in dodal, da je to glede na zgodovinsko povprečje razmeroma veliko in da se bodo pri trenutnih ravneh te cene povečale še za 10 odstotkov.
Ivanc je v teh razmerah omenil vstop velikih finančnih igralcev na trg surovin, kar lahko dodatno vpliva na rast cen. To se je zgodilo denimo s ceno kakava, ki je bila pred letom 2022 na 3.400 dolarjih na tono, nato je poskočila na 12.000 dolarjev in se na prejšnjo raven vrnila šele v zadnjem času. “Določeni trgovci s kmetijskimi surovinami so ob tem bistveno posegli v delovanje trga in povzročili stroške industriji, ki se ukvarja s proizvodnjo čokolade,” je po pisanju STA še orisal Ivanc.
